Nobenega ne briga zame.
Nisem evforičen, nisem žalosten.
Nekako mi je vseeno za vse.
Zdi se mi, da sem pozabil biti srečen.
Ne spomnim se, kdaj bi se nazadnje zjutraj zbudila in bila vesela novega dne.
Pridejo momenti, ko ne moreš več.
To je le nekaj izjav, ki so jih otroci junija 2021 sporočili v raziskavi UNICEF-a Slovenija, ko so ocenjevali svoje duševno zdravje.
Kako ste se počutili ob prebiranju teh stavkov?
Kdaj ste nazadnje sami koga vprašali po počutju in kdaj ste na to isto vprašanje sami odgovorili z vso iskrenostjo?
Za običajnim »v redu« se namreč lahko skriva kaj drugega.
Omenjena raziskava je pokazala, da skoraj polovica otrok in mladih ocenjuje svoje duševno zdravje kot srednje dobro ali slabo. Najhuje pa je, da je večina otrok v svojih stiskah sama – o njih se ne pogovarja z odraslimi. To je še bolj zaskrbljujoče, če vemo, da se polovica vseh duševnih težav začne že pred 15. letom starosti, 75 odstotkov vseh duševnih motenj pa se razvije do 25. leta starosti.
Duševno zdravje ima veliko odtenkov in normalno je, da čutimo celo abecedo čustev. Tako kot je normalno, da se vsak od nas kdaj znajde v stiski. Vendar je pomembno, da v času stiske nismo sami, in pri otrocih in mladih so za to odgovorni odrasli.
Vsako leto 20. novembra obeležujemo svetovni dan otrok in rojstni dan Konvencije o otrokovih pravicah. Zaradi nje milijoni otrok po svetu danes živijo bolje, vendar pa negotove razmere pred vse nas postavljajo nove izzive, ki jih ne smemo preslišati. Probleme, ki jih danes odrasli ne naslavljajo, prelagajo za reševanje v prihodnosti otrokom in mladim.
Otroci si želijo, da bi bil njihov glas slišan in upoštevan. Ne samo na dan, ko praznujejo svetovni dan otrok, ampak vse dni v letu! Kaj lahko naredimo, da bi povečali odstotek otrok, ki bi imeli občutek, da so slišani in upoštevani s strani odraslih in odločevalcev?
Ob minulem svetovnem dnevu smo v ospredje ponovno postavili duševno zdravje. Za en dan so otroci in mladi prevzeli tudi nekatera ministrstva, in opozorili, da je tema duševnega zdravja del vseh nas, del vseh resorjev in kot taka potrebuje pozornost vseh deležnikov.
S prevzemom ministrstev so otroci opozorili na ključne izzive, ki jih sami opažajo, ter predlagali konkretne akcijske točke za posamezne resorje v želji, da jih pustijo na agendi ministrstev in Državnega zbora.
Ključne točke, ki so jih otroci predstavili na prevzemih ministrstev:
1. Ministrstvu za zdravje so predali sporočilo o pomenu krepitve celostnega pristopa k zgodnjim intervencijam, z namenom pravočasne obravnave otrok.
2. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so želeli spomniti, da razmere v družini najbolj vplivajo na zadovoljstvo in dobrobit otrok ter mladih. Potrebno je stremeti k boljšemu usklajevanju poslovnega in družinskega življenja, da bodo otroci lahko s starši preživeli več kakovostnega prostega časa.
3. Ključno sporočilo Ministrstvu za okolje in prostor je bilo, da naj bo oblikovanje okoljskih politik in prostorskega načrtovanja po meri otrok in mladih, ki potrebujejo dostopne prostore za druženje in varna domovanja za razvoj.
4. Ministrstvu za pravosodje so predali naše videnje o pomembnosti otrokom prijaznih postopkov, ki bi jih zaščitili pred negativnimi dejavniki in nudili ustrezno podporo. Okrepiti je potrebno usposobljenost strokovnjakov, ki se v postopku srečajo z otroki.
Skupno sporočilo vsem ministrstvom pa je bilo, da je temo duševnega zdravja potrebno naslavljati medresorsko in na vseh nivojih, saj se tiče prav vseh nas. Otroci si želijo, da bi ministrstva med sabo bolje sodelovala in se povezovala pri tako pomembnih temah.
Odrasli morajo prevzeti odgovornost za odločitve, ki jih sprejemajo. Pomembno pa je tudi, da otrokom omogočijo, da te odločitve oblikujejo skupaj z njimi.
Foto: UNICEF Slovenija
