V zadnji anketi U-Reporta Slovenija o vrstniškem nasilju, v kateri je sodelovalo 136 U-Reporterjev iz vse Slovenije, je izstopajoče sporočilo jasno: nasilje med mladimi ni nekaj, kar bi bilo sprejemljivo. Na vprašanje, kaj menijo o vse pogostejših videih nasilja na družbenih omrežjih, je večina otrok in mladih odgovorila, “nasilje je cringe”.
Anketa razkriva, da mladi nasilje prepoznavajo, ga doživljajo in imajo tudi jasne predstave o tem, kje se začnejo rešitve. Kar 65 % U-Reporterjev meni, da je danes med mladimi več nasilja kot v preteklosti, 24 % pa jih meni, da ga je enako kot nekoč.
Mladi vidijo možnost spremembe
Več kot 80 % U-Reporterjev verjame, da se nasilno vedenje lahko spremeni – če se posamezniku postavijo meje ali dobi strokovno pomoč, kot so učitelji ali psihologi. To kaže na močno zavedanje pomena podpore in pravočasnega ukrepanja.
Kako U-Reporterji reagirajo, ko opazijo nasilje?
- 43 % poišče pomoč odraslih,
- 38 % jih poroča, da se nasilju zoperstavijo sami,
- manjšina se umakne ali se dela, da nasilja ni videla.
Zaskrbljujoče pa je, da 16 % U-Reporterjev ne naredi nič, kar kaže na potrebo po dodatnem opolnomočenju o varnih načinih ukrepanja.
Kdo je najpogosteje tarča nasilja?
Večina mladih meni, da so najpogosteje tarča vrstniškega nasilja tisti, ki "so drugačni ali izstopajo" (57 %), kar potrjuje potrebo po večji vključenosti, sprejemanju in ozaveščanju.
Videi nasilja na spletu – več kot le vsebina
Skoraj 9 od 10 mladih meni, da je širjenje posnetkov nasilja problematično – bodisi zaradi posledic za žrtve (40 %) bodisi ker spodbujajo dodatno nasilje (45 %). Mladi torej prepoznavajo škodljiv vpliv spletne vsebine in potrebo po odgovorni rabi družbenih omrežij.
Kje se začne rešitev?
Po mnenju U-Reporterjev se rešitve za manj nasilja začnejo:
- Doma (45 %),
- v družbi kot celoti (20 %),
- med mladimi samimi (17 %),
- v šoli (14 %),
- ter na spletu (4 %).
Kaj si mladi želijo za preprečevanje nasilja?
Med najbolj pogosto izbranimi ukrepi so:
- Učenje o nasilju in čustvih v šoli (16 %),
- strožje kazni za nasilne učence (16 %),
- pomoč vrstnikov (15 %),
- več pogovorov z odraslimi in vrstniki (14 %),
- hitro in jasno ukrepanje šole (14 %),
- manj nasilnih vsebin v medijih (13 %).
Mladi si želijo, da se jih sliši. Jasno izražajo potrebo po večji vlogi šol in staršev pri preprečevanju nasilja, odgovornem ravnanju s spletnimi vsebinami, čustveni pismenosti ter sistemih, kjer se bodo lahko varno zaupali in ukrepali.
Organizacije, šole, starši in mediji imamo priložnost, da jih podpremo – in dolžnost, da ukrepamo.
O U-Reportu
UNICEF-ova globalna platforma U-Report je bila ustvarjena z namenom spodbujanja participacije otrok in mladih. V 104 državah sveta deluje že skoraj 38 milijonov U-Reporterjev. Ti preko aplikacij za klepet (Facebook, Instagram, Whatsapp, Viber …) brezplačno in anonimno podajajo svoja mnenja, UNICEF pa z odgovori spodbuja odrasle, da sprejemajo odločitve v korist otrok.
U-Report Slovenija deluje pod okriljem UNICEF-a Slovenija, s sofinanciranjem ministrstva za digitalno preobrazbo in s podporo članov uredniške skupine, imenovane U-Skupina, v kateri so zastopani tudi otroci in mladi.
VIR: UNICEF Slovenija (2025). U-Report: https://slovenija.ureport.in/opinion/4089/
Rezultati ankete odražajo mnenja, ki so jih posredovali U-Reporterji in niso reprezentativni za otroke in mlade po vsem svetu ali za posamezno državo oz. regijo. UNICEF Slovenija si prizadeva okrepiti glas otrok in mladih, zato lahko preko U-Reporta posredujejo svoje izkušnje in stališča. U-Report pri pridobivanju mnenj ne uporablja statističnih metod za reprezentativnost vzorca. Priporočeno je, da se rezultati ankete uporabljajo kot dodaten vir, ki podkrepi statistično zanesljivejše metode zbiranja podatkov.
Fotografija: Zhivko Minkov, Unsplash
