UNICEF Slovenija je z novo U-Report anketo preveril odnos otrok in mladih do energijskih pijač – kako pogosto jih uživajo, zakaj po njih posežejo ter kako dojemajo morebitne prepovedi in opozorila odraslih.
Rezultati ankete, v kateri je sodelovalo 127 U-Reporterjev iz vse Slovenije, kažejo, da skoraj polovica sodelujočih, natančneje 46 odstotkov, energijskih pijač sploh ne uživa, kar pa ne pomeni, da so te pijače med mladimi nepomembne. 26 odstotkov jih po njih poseže redko (približno enkrat na mesec ali manj), 15 odstotkov občasno (enkrat na teden), medtem ko 13 odstotkov mladih priznava, da jih uživa skoraj vsak dan ali vsak dan.
Razlogi za uživanje energijskih pijač so različni, a najbolj izstopata okus in želja po več energije. Tretjina U-Reporterjev jih pije predvsem zaradi okusa, tretjina pa jih izbere za več energije pri šolskih obveznostih ali športnih dejavnostih. Pomemben dejavnik so tudi vrstniki, saj 20 odstotkov sodelujočih navaja, da jih uživajo, ker jih pijejo tudi drugi. Manjši delež, približno 5 odstotkov, verjame, da jim pomagajo pri koncentraciji.
Posebej zanimivi so odgovori glede prepovedi prodaje energijskih pijač mlajšim od 18 let. Mnenja mladih so pri tem vprašanju deljena – 41 odstotkov bi prepoved podprlo, 42 odstotkov se z njo ne strinja, 17 odstotkov pa je neodločenih. To kaže, da med mladimi ni jasnega konsenza, temveč odprta razprava o tem, ali bi prepoved dejansko zaščitila njihove vrstnike ali pa bi šlo le za neučinkovito omejitev.
Pri učinkih na telo rezultati kažejo, da je 21 odstotkov mladih po pitju energijske pijače že imelo težave s spanjem, medtem ko jih večina, 79 odstotkov, takšnih izkušenj ne navaja. Podobno velja tudi za občutke nervoze, razdražljivosti ali “tresenja” – 24 odstotkov mladih te učinke zaznava vsaj občasno, tri četrtine pa tega nikoli ne zazna.
Vprašanje, ali odrasli pretiravajo z opozorili, je prav tako razdelilo anketirance. 28 odstotkov jih meni, da so opozorila pretirana, 43 odstotkov jih ima ravno obratno mnenje, 28 odstotkov pa je neodločenih. To kaže na potrebo po bolj jasni in razumljivi komunikaciji.
UNICEF Slovenija ob objavi rezultatov poudarja, da so energijske pijače lahko vabljive zaradi hitrega občutka dodatne energije, a dolgoročno telesu prej škodijo kot koristijo. Mladi, ki so sodelovali v anketi, že sami opažajo nekatere negativne posledice, zato bi bilo smiselno okrepiti ozaveščanje o zdravih načinih pridobivanja energije, kot so dovolj spanca, uravnotežena prehrana, pitje vode in redna telesna dejavnost.
Za širšo javnost rezultati pomenijo priložnost za razmislek o tem, kako so energijske pijače dostopne in kako se oglašujejo, za mlade pa povabilo, da kritično premislijo, kaj energijska pijača res prinaša njihovemu telesu. UNICEF Slovenija poziva odločevalce, da razmislijo o dodatnih omejitvah glede dostopnosti tovrstnih pijač mladoletnim ter o vlaganju v preventivne programe v šolah, kjer bi se mladi lahko odkrito pogovarjali o vplivu teh pijač na zdravje in počutje.
O U-Reportu
UNICEF-ova globalna platforma U-Report je bila ustvarjena z namenom spodbujanja participacije otrok in mladih. V 104 državah sveta deluje že 38 milijonov U-Reporterjev. Ti preko aplikacij za klepet (Facebook, Instagram, Whatsapp, Viber …) brezplačno in anonimno podajajo svoja mnenja, UNICEF pa z odgovori spodbuja odrasle, da sprejemajo odločitve v korist otrok.
V Sloveniji U-Report deluje pod okriljem UNICEF-a Slovenija, s sofinanciranjem ministrstva za digitalno preobrazbo in s podporo članov uredniške skupine, imenovane U-Skupina, v kateri so zastopani tudi otroci in mladi.
Program Na meni je! sofinancira Urad za Mladino, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.
VIR: UNICEF Slovenija (2025). U-Report: https://slovenija.ureport.in/opinion/4164/
Rezultati ankete odražajo mnenja, ki so jih posredovali U-Reporterji in niso reprezentativni za otroke in mlade po vsem svetu ali za posamezno državo oz. regijo. UNICEF Slovenija si prizadeva okrepiti glas otrok in mladih, zato lahko preko U-Reporta posredujejo svoje izkušnje in stališča. U-Report pri pridobivanju mnenj ne uporablja statističnih metod za reprezentativnost vzorca. Priporočeno je, da se rezultati ankete uporabljajo kot dodaten vir, ki podkrepi statistično zanesljivejše metode zbiranja podatkov.
Foto: Francesco Ungaro, Unsplash
